Kaj pravi znanost o točki G

Kaj študije govorijo skupaj

O tej temi ni soglasja, večina anatomskih del pa ne najde samostojne strukture (Hoag et al., 2017; Aydın et al., 2020; Pan et al., 2015). Sistematični pregled sklepa, da obstajajo zanesljivi znanstveno-klinični podatki, ki podpirajo obstoj anatomske strukture točke G (Ostrzenski et al., 2019).

Drugi trije pregledi pridejo do nasprotnega sklepa: eden je dokaze ocenil kot prešibke, ker so opažanja temeljila na zelo majhnem številu oseb; drugi je ugotovil, da podatki kažejo, da točka G ne obstaja; pregled klinične anatomije pa opozarja, da je distalni del sprednje vaginalne stene videti najbolj občutljivo območje vagine, obstoj anatomske točke G pa ostaja nedokazan (Hines et al., 2001; Puppo et al., 2012; Pan et al., 2015).

Tudi dela, ki so strukturo iskala neposredno, je ne najdejo.

Pri seciranju trinajstih ženskih trupel je bila pod sprednjo vaginalno steno le sečnica z oblogo, brez ničesar, kar bi ustrezalo točki G, histološka analiza pri ženskah, operiranih zaradi prolapsa, pa je pokazala precej enakomerno razporejene živce in žile, brez območja zgostitve ob sečnici (Hoag et al., 2017; Aydın et al., 2020).

Drug pregled, o anatomiji klitorisa, opozarja, da izvor vaginalne erotike morda ni le v draženju klitorisa.

Več strinjanja je glede tega, kar obkroža mit.

Klinične ginekološke smernice opozarjajo, da manjkajo kakovostni podatki, ki bi podpirali učinkovitost kozmetičnih genitalnih kirurških posegov, v anketah med zdravstvenimi delavci in študenti medicine na Portugalskem in v Savdski Arabiji pa je večina menila, da „povečanje točke G“ ni medicinsko utemeljeno (Obstet Gynecol, 2020; Vieira-Baptista et al., 2017; Iqbal et al., 2021).

Pregled o poškodbi hrbtenjače predlaga, da se v samopregled poleg klitorisa, materničnega vratu in bradavic vključi tudi draženje vaginalne stene (Courtois et al., 2017).

Kje se ne strinjajo

Nesoglasje je v tem, ali je točka G samostojna anatomska struktura. Sistematični pregled zagovarja, da je; drugi trije pregledi ter dela seciranja in histologije je ne najdejo (Ostrzenski et al., 2019; Puppo et al., 2012; Hoag et al., 2017).

Kar morda obstaja, je posebej občutljivo območje sprednje vaginalne stene, to pa ni enako ločenemu organu (Pan et al., 2015).

Omejitve dokazov

Anatomska dela so majhna: seciranje je bilo opravljeno na trinajstih trupelcih, histološka analiza pa pri ženskah, operiranih zaradi prolapsa, ki morda ne predstavljajo vseh (Hoag et al., 2017; Aydın et al., 2020). Pregledi povzemajo ista dela, ki jih je malo.

Ankete med strokovnjaki zbirajo mnenja, ne dokazov o učinkovitosti, preskušanj, ki bi primerjala tehnike draženja, pa ni (Vieira-Baptista et al., 2017; Iqbal et al., 2021).

Študije, eno za drugo

Zbrali smo 10 preverjenih študij. Vsak povzetek je naš; navedek v narekovajih je dobesedno prepisan iz izvirnega izvlečka v angleščini.

Druge teme v knjižnici

• Draženje klitorisa11 študij
• Vibratorji9 študij